Zimski regres 2025: Vse, kar morate vedeti o novi delavski pravici
Zakon o pravici do zimskega regresa (ZPZR) je bil sprejet novembra 2025 in objavljen v Uradnem listu RS, št. 91/25, z veljavnostjo od 20. 11. 2025. Ta zakon uvaja novo pravico za vse zaposlene v Sloveniji, ki prinaša pomembne spremembe v praksi izplačevanja zimskega regresa.
Kdo je upravičen do zimskega regresa?
Pravico do zimskega regresa imajo vsi zaposleni, ne glede na to, ali so zaposleni v zasebnem ali javnem sektorju. Višina regresa je določena kot polovica minimalne plače, kar za leto 2025 znaša 638,86 €. Če zimski regres presega z zakonom določeno višino, se razlika šteje za plačilo iz naslova poslovne uspešnosti v skladu s 1. odstavkom 44. člena ZDoh-2.
Če je delavec zaposlen le del leta ali s krajšim delovnim časom, mu pripada sorazmerni del regresa. Vendar pa obstajajo izjeme, na primer pri krajšanju delovnega časa iz zakonsko določenih razlogov, kjer se pravice obračunavajo drugače.
Primer: Če delavec koristi krajši delovni čas zaradi starševstva, mu pripada celoten zimski regres v višini 638,86 €, oziroma sorazmerni del glede na trajanje zaposlitve v podjetju.
Rok za izplačilo in izjeme
Redni rok za izplačilo regresa je najkasneje do 18. 12. 2025, kar je po roku za izplačilo decembrske plače. Za leto 2025 so predvidene posebne izjeme. V primeru likvidnostnih težav lahko delodajalec regres izplača do 31. 3. 2026 ali v delih, in sicer ¼ do 18. 12. 2025, preostanek pa najkasneje do 31. 3. 2026.
Vendar pa to velja le pod pogojem, da ni prišlo do:
- izplačila dobička,
- nakupov lastnih delnic ali poslovnih deležev,
- izplačil nagrad poslovodstvu.
V teh primerih delodajalec sam določi kasnejši rok izplačila in to odločitev zapiše v svojih internih aktih.
Ali se lahko od zimskega regresa odtegnejo izvršbe?
Po informacijah, ki so javno dostopne lahko sklepamo, da zimski regres lahko predstavlja predmet izvršbe, če ima delavec veljaven sklep o izvršbi na plačo, saj regres po ZPZR ni izrecno izvzet iz izvršbe. Obravnava se kot drug dohodek iz delovnega razmerja, zato lahko upniki do njega dostopajo.
Pri tem veljajo enake omejitve kot za redno plačo: delavcu mora ostati najmanj 76 % bruto minimalne plače oziroma 50 % v primeru izvršbe zaradi preživnine.
Poročanje o izplačilu zimskega regresa
O izplačilu zimskega regresa bo treba poročati na posebnem REK-O obrazcu, z uporabo vrste dohodka 1190 – Dohodki iz delovnega razmerja, ki se ne vštevajo v davčno osnovo, in podvrste 1112 – Zimski regres. Obrazec se odda na dan izplačila.
Če delodajalec izplača višji znesek od polovice minimalne plače, se razlika poroča kot plačilo za poslovno uspešnost (vrsta dohodka 1151).
Od nagrade do obveznosti
Z omenjenim zakonom je uvedena nova pravica zaposlenih do zimskega regresa. Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) in sorodne organizacije nasprotujejo uvedbi obveznega regresa v tej obliki, saj menijo, da zakon posega v svobodno gospodarsko pobudo. Zimski regres oziroma božičnica, kot so jo poznali do sedaj, je bila oblika nagrajevanja, z novim zakonom pa je postala obveznost.