Spremembe obdavčitve za normirance v letu 2026: Kaj prinaša nova shema?
Državni zbor je 11. novembra 2025 sprejel Zakon o pravici do zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov (ZPZR), ki poleg obvezne božičnice uvaja tudi obsežne spremembe pri obdavčitvi samostojnih podjetnikov z normiranimi odhodki. Ključna sprememba je zvišanje prihodkovnih pragov za vstop v ta sistem, kar bo pomembno vplivalo na davčno obremenitev številnih podjetnikov. V nadaljevanju predstavljamo, kaj natančno se spreminja in kako bo to vplivalo na vašo dejavnost.
Novi pogoji za vstop v sistem normiranih odhodkov
Nova zakonodaja dviguje mejo prihodkov za vključitev v sistem normiranih odhodkov:
- Za polne normirance se prag s sedanjih 60.000 evrov zvišuje na 120.000 evrov.
- Za popoldanske normirance pa se meja s 30.000 evrov dviguje na 50.000 evrov.
Ključna novost nove sheme je uvedba dvostopenjske obdavčitve davčne osnove, ki bo močno vplivala predvsem na samostojne podjetnike s srednje visokimi in višjimi prihodki:
Do 60.000 evrov prihodkov se še naprej priznava 80 odstotkov normiranih odhodkov, zato se ta del prihodkov efektivno obdavči približno s 4 odstotki (20 odstotna dohodninska stopnja na 20 odstotkov davčne osnove).
Pri prihodkih nad 60.000 evrov se dodatni normirani odhodki ne priznajo, zato ta del prihodkov v celoti povečuje davčno osnovo, ki se nato obdavčuje po progresivnih stopnjah:
Če je bil zavezanec vsaj 9 mesecev polno zavarovan (polni s.p.):
- davčna osnova do 72.000 evrov: 20 %
- davčna osnova nad 72.000 evrov: 35 % (samo na presežni del)
Če zavezanec ni bil vsaj 9 mesecev polno zavarovan (popoldanski s.p.):
- davčna osnova do 33.000 evrov: 20 %
- davčna osnova nad 33.000 evrov: 35 % (samo na presežni del)
Kako se obračunava davek po novi shemi?
Za lažje razumevanje vpliva nove sheme na vaše finance, smo pripravili informativni izračun in primerjavo skupne davčne obremenitve pri različnih ravneh prihodkov.
Informativni izračuni temeljijo na pravilih:
- do 60.000 evrov prihodkov se upošteva 80 % normiranih odhodkov,
- nad 60.000 evrov se dodatni odhodki ne priznajo,
- celotna davčna osnova v spodnjih primerih še ne doseže 72.000 evrov, zato je obdavčena po 20-odstotni stopnji.
| Prihodki (€) |
Del do 60.000 € |
Del nad 60.000 € |
Skupni davek (€) | Efektivna obdavčitev (%) |
|---|---|---|---|---|
| 50.000 | 2.000 | 0 | 2.000 | 4,00 % |
| 60.000 | 2.400 | 0 | 2.400 | 4,00 % |
| 70.000 | 2.400 | 2.000 | 4.400 | 6,29 % |
| 75.000 | 2.400 | 3.000 | 5.400 | 7,20 % |
| 80.000 | 2.400 | 4.000 | 6.400 | 8,00 % |
| 85.000 | 2.400 | 5.000 | 7.400 | 8,71 % |
| 90.000 | 2.400 | 6.000 | 8.400 | 9,33 % |
| 95.000 | 2.400 | 7.000 | 9.400 | 9,89 % |
| 100.000 | 2.400 | 8.000 | 10.400 | 10,40 % |
Praktični vpliv nove obdavčitve
Tabela nazorno prikazuje, kako se davčna obremenitev s preseganjem praga 60.000 evrov občutno povečuje:
- Normiranec s prihodki do 60.000 € plača 2.400 € davka, tako da mu neto ostane 57.600 €.
- Pri prihodkih 75.000 € davčna obremenitev znaša že 5.400 €, kar predstavlja efektivno stopnjo 7,2 %.
- Pri prihodkih 100.000 € se davek poveča na 10.400 €, z efektivno stopnjo 10,4 %.
Čeprav se razlika med 4 % in 10,4 % morda ne zdi zelo velika, v absolutnih številkah to pomeni več tisoč evrov dodatne davčne obremenitve na leto.
Najpomembnejši vidiki spremembe
- Progresivnost sistema: Z višanjem prihodkov se povečuje tudi efektivna davčna stopnja.
- Kritična meja: Prag 60.000 € postaja ključna točka pri načrtovanju davčne obremenitve.
- Potreba po analizi: Samostojni podjetniki z višjimi prihodki bi morali temeljito preučiti, ali je zanje še vedno ugoden sistem normiranih odhodkov ali bi bilo bolje preiti na ugotavljanje davčne osnove z dejanskimi odhodki.
Bistvena novost: Omejitev ponovnega vstopa v sistem
S tretjim odstavkom 6. člena zakona se uvaja pomembna novost – omejitev ponovnega vstopa v sistem normiranih odhodkov. Zavezanci, ki bodo prenehali z dejavnostjo ali prostovoljno izstopili iz sistema normiranosti, ne bodo mogli takoj ponovno vstopiti.
Ponoven vstop v sistem bo možen šele po več kot petih davčnih letih od izstopa ali prenehanja dejavnosti. Ta določba velja za vse izstope in prenehanja, ki se zgodijo od 1. januarja 2026 naprej.
Praktični primer: Če zavezanec 10. januarja 2026 zapre s.p. in nato 1. junija 2026 ponovno registrira dejavnost, ne bo mogel takoj priglasiti normiranih odhodkov. Možnost ponovnega vstopa v sistem bo imel šele s 1. januarjem 2032, pod pogojem, da bo dejavnost ves ta čas neprekinjeno registrirana.
Pomembna izjema: Zavezanci, ki so izstopili iz sistema ali prenehali z dejavnostjo v letu 2025 ali prej, bodo lahko ob izpolnjevanju prihodkovnih pogojev ponovno vstopili v sistem brez omejitev.
Potrebujete strokovno mnenje?
Nova davčna shema prinaša pomembne spremembe, ki bodo vplivale na vaše poslovanje že od začetka leta 2026. Če želite izvedeti, kako te spremembe vplivajo na vaš konkretni primer, vam z veseljem svetujemo.