Davčni nadzor nad poslovanjem med povezanimi osebami
Davčni nadzor transfernih cen izvaja Generalni davčni urad. Zavezanec oziroma njegov zastopnik morata za sodelovanje v pregledu imeti ustrezna strokovna znanja, saj so postopki praviloma dolgotrajni – še posebej kadar gre za poslovanje z nerezidenti.
V postopku nadzora se običajno ugotavlja primerljiva tržna cena, kar poteka na podlagi razgovorov med zavezancem in davčnim organom.
Kaj so transferne cene?
Gre za vrednosti, po katerih se izvajajo transakcije med povezanimi osebami, kot so matična in odvisna družba ali podjetja znotraj iste skupine. Določajo vrednost prodaje blaga, opravljanja storitev, finančnih poslov ali prenosa nematerialnih sredstev med njimi, pri čemer morajo biti pogoji skladni z načelom neodvisne tržne vrednosti.
Elaborat o transfernih cenah
Če zavezanec posluje s povezano osebo nerezidentom, mora vsako leto do roka za oddajo obračuna davka od dohodkov pravnih oseb (ODDPO) pripraviti elaborat in drugo dokumentacijo o transfernih cenah.
V primeru, da gre za poslovanje med rezidenti, se elaborat pripravi v roku, ki ga določi davčni organ po začetku inšpekcijskega postopka.
Pomembno je, da zavezanci skrbno hranijo vsa dokazila, saj ti podatki služijo kot osnova za ugotavljanje tržnih vrednosti transakcij tudi za nazaj.
Posojila med povezanimi osebami
Kadar povezane osebe med seboj sklepajo posojila, morajo po potrebi prilagoditi davčno osnovo, če je obrestna mera višja ali nižja od tržno priznane obrestne mere. Izračun se opravi na dan sklenitve posojilne pogodbe ali na dan izplačila obresti.
Tudi obrestna mera se šteje za transferno ceno. Zavezanec lahko višino obrestne mere dokazuje z obrestnimi merami bank, vendar lahko davčni organ tak dokaz zavrne kot nezadosten.
Sodna praksa o posojilih med povezanimi osebami
Iz najnovejše sodbe izhaja naslednje stališče:
»Posojilnega razmerja med pravno osebo kot posojilodajalcem in z njo povezano fizično osebo kot posojilojemalcem le zaradi pogodbeno nedoločenega roka za vračilo posojila (vračilo na poziv) ter pomanjkanja zavarovanja posojila, kadar posojilojemalec posojilo vrača, ni dovoljeno prekvalificirati v obdavčljivo izplačilo povezani fizični osebi.
Dejstvo, da pravna oseba še ni zahtevala vračila posojila in da rok zastaranja terjatve še ni potekel, samo po sebi ne pomeni, da davčni organ sredstev, prejetih na podlagi takšne pogodbe, lahko šteje za obdavčljiv dohodek.
Tak položaj bi nastopil le, če bi bilo dokazano, da posojilna pogodba prikriva drug pravni posel (3. odstavek 74. člena ZDavP-2) ali da je prišlo do odpusta dolga.
Če ni dokazano drugače, velja, da posojilna pogodba izraža resnično voljo pogodbenih strank – torej, da bo posojilojemalec posojilodajalcu sredstva vrnil. Čim je tako, ta sredstva niso obdavčljiv dohodek v smislu 15. člena Zakona o dohodnini (ZDoh-2).«
Pomen strokovne priprave in skladnosti
Nadzor nad transfernimi cenami zahteva strokovno pripravo, ažurno dokumentacijo in dobro poznavanje zakonodaje. Pravočasna priprava elaborata ter transparentno evidentiranje vseh poslov med povezanimi osebami sta ključna za uspešen davčni pregled in izogibanje dodatnim obdavčitvam.
Potrebujete pomoč pri pripravi elaborata o transfernih cenah ali želite preveriti skladnost poslovanja?