Davčne olajšave 2026: Kaj lahko podjetja še uredijo do konca leta?

Davčne olajšave pogosto postanejo aktualne šele pri pripravi letnega poročila in davčnega obračuna. Takrat pa je lahko za nekatere odločitve, dopolnitev dokumentacije ali drugačno izvedbo investicije že prepozno.

September je zato primeren čas, da podjetje pregleda že izvedena vlaganja in načrte za zadnje mesece leta 2026. Če možnosti za znižanje davčne osnove preveri dovolj zgodaj, lahko pravočasno načrtuje investicije, zaposlitve in razvojne projekte ter poskrbi za dokazila, potrebna za uveljavljanje olajšav.

Katere davčne olajšave so podjetjem na voljo in kaj je smiselno preveriti še pred koncem leta?

Kaj so davčne olajšave?

Davčne olajšave so zakonsko določene možnosti za dodatno znižanje davčne osnove. Če podjetje izpolnjuje predpisane pogoje, lahko z njihovo pomočjo zmanjša znesek davka, ki ga mora plačati.

Uveljavljajo jih lahko pravne osebe ter samostojni podjetniki in druge fizične osebe z dejavnostjo, ki davčno osnovo ugotavljajo na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov. Normirani samostojni podjetniki posameznih olajšav, povezanih z dejanskimi investicijami, vlaganji ali zaposlovanjem, praviloma ne morejo uveljavljati.

Olajšave se ne priznajo avtomatično. Podjetje jih mora pravilno vključiti v davčni obračun in imeti dokumentacijo, s katero lahko dokaže upravičenost ter višino uveljavljenega zneska.

Katere davčne olajšave lahko podjetja uveljavljajo?

Med pomembnejše davčne olajšave za podjetja sodijo:

• olajšava za investiranje,
• olajšava za vlaganja v raziskave in razvoj,
• olajšava za digitalni in zeleni prehod,
• olajšava za zaposlovanje,
• olajšava za zaposlovanje invalidov,
• olajšava za praktično delo dijakov in študentov,
• olajšava za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje,
• olajšava za donacije.

Vsaka olajšava ima svoje pogoje, omejitve in zahteve glede dokazil. Nakup, izvedeno plačilo ali zaposlitev zato sami po sebi še ne zagotavljajo, da bo podjetje olajšavo lahko tudi uveljavljalo.

Olajšava za investiranje

Podjetje lahko davčno osnovo zniža v višini 40 odstotkov zneska, vloženega v upravičeno opremo in neopredmetena sredstva.

Vsa kupljena oprema ni upravičena do olajšave. Med drugim so praviloma izključeni pohištvo, večina pisarniške opreme in večina motornih vozil. Pri računalniški opremi ter določenih okolju prijaznejših in gospodarskih vozilih veljajo izjeme.

Pred nakupom je zato smiselno preveriti, ali se bo konkretno sredstvo za davčne namene štelo za upravičeno investicijo. Pomemben je tudi vir financiranja, saj olajšave praviloma ni mogoče uveljavljati za del investicije, financiran z nepovratnimi sredstvi.

Če podjetje sredstvo, za katero je uveljavljalo olajšavo, proda ali drugače odtuji pred potekom predpisanega obdobja, bo morda moralo že izkoriščeno olajšavo vrniti prek povečanja davčne osnove.

Olajšava za vlaganja v raziskave in razvoj

Za upravičena vlaganja v raziskave in razvoj lahko podjetje uveljavlja znižanje davčne osnove v višini 100 odstotkov vlaganj.

Olajšava lahko vključuje stroške notranjih raziskovalno-razvojnih dejavnosti, delo zaposlenih pri razvojnih projektih, raziskovalno-razvojno opremo, zunanje razvojne storitve in druge neposredne stroške projekta.

Vendar vsaka izboljšava izdelka, storitve ali delovnega procesa še ni raziskovalno-razvojna dejavnost. Projekt mora med drugim vključevati novost, ustvarjalnost, negotovost ter sistematično raziskovalno ali razvojno delo.

Ključna je pravočasno pripravljena projektna dokumentacija. Iz nje morajo biti razvidni razvojni cilji, aktivnosti, metode, sodelujoči zaposleni, časovni potek, tveganja in povezani stroški. Dokumentacija, pripravljena šele ob sestavljanju davčnega obračuna, pogosto ni dovolj za zanesljivo dokazovanje upravičenosti.

Olajšava za digitalni in zeleni prehod

Podjetje lahko davčno osnovo zniža tudi v višini 40 odstotkov upravičenih vlaganj v digitalno preobrazbo in zeleni prehod.

Med takšna vlaganja lahko sodijo naložbe v:

• računalništvo v oblaku,
• umetno inteligenco in velepodatke,
• okolju prijazne tehnologije,
• energijsko učinkovitost stavb,
• razogljičenje energetskega sektorja,
• čistejši transport,
• uvajanje standardov za podnebno nevtralnost.

Za uveljavljanje ni odločilen samo naziv kupljene opreme ali storitve. Podjetje mora dokazati, da vlaganje po vsebini ustreza namenu digitalne preobrazbe ali zelenega prehoda in izpolnjuje podrobnejše pogoje.

Za isti del vlaganja ni mogoče hkrati uveljavljati te olajšave in olajšave za investiranje. Če bi naložba lahko sodila v obe kategoriji, je treba preveriti, katera možnost je glede na njeno vsebino in okoliščine ustreznejša.

Olajšava za zaposlovanje

Podjetje, ki na novo zaposli osebo iz ene od zakonsko določenih skupin, lahko pod predpisanimi pogoji uveljavlja znižanje davčne osnove v višini 45 odstotkov plače te osebe.

Med upravičene skupine lahko sodijo:

• osebe, mlajše od 29 let,
• osebe, starejše od 55 let,
• osebe, ki se zaposlijo v poklicu, za katerega na trgu dela primanjkuje kandidatov.

Za osebo, mlajšo od 25 let, ki se zaposluje prvič, lahko olajšava znaša 55 odstotkov njene plače.

Pravica do olajšave je vezana na več pogojev. Nova zaposlitev mora praviloma povečati skupno število zaposlenih, oseba pa v določenem obdobju pred zaposlitvijo ne sme biti zaposlena pri istem zavezancu ali povezani osebi. Upravičenost je zato treba preveriti za vsako zaposlitev posebej.

Druge olajšave, ki jih podjetja pogosto spregledajo

Podjetja lahko ob izpolnjevanju pogojev uveljavljajo tudi druge olajšave.

Pri zaposlovanju invalidov je mogoče davčno osnovo znižati za določen delež plače zaposlene osebe. Višina olajšave je odvisna od okoliščin zaposlitve, stopnje telesne okvare in izpolnjevanja predpisane kvote.

Olajšava je lahko na voljo tudi podjetju, ki v okviru ustreznega izobraževalnega programa sprejme vajenca, dijaka ali študenta na praktično delo. Za uveljavljanje potrebuje pogodbe, evidence prisotnosti, dokazila o plačilih in drugo zahtevano dokumentacijo.

Delodajalci lahko pod predpisanimi pogoji uveljavljajo tudi olajšavo za premije kolektivnega prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja. Takšno zavarovanje lahko hkrati predstavlja pomemben del dolgoročne politike nagrajevanja in ohranjanja zaposlenih.

Olajšava za donacije

Donacije praviloma niso običajen davčno priznan odhodek, lahko pa podjetje zanje ob izpolnjevanju pogojev uveljavlja davčno olajšavo.

Osnovna olajšava se lahko uveljavlja do višine 1 odstotka obdavčenih prihodkov davčnega obdobja za plačila upravičenim prejemnikom in za zakonsko določene namene. Za določene kulturne in športne namene so lahko na voljo tudi dodatne olajšave.

Podjetje mora pred uveljavljanjem preveriti:

• ali je prejemnik donacije upravičen,
• ali namen donacije ustreza zakonskim pogojem,
• katera omejitev velja za posamezno vrsto donacije,
• ali ima ustrezno pogodbo in dokazilo o izplačilu oziroma izročitvi.

Donacije ne smemo enačiti s sponzorstvom. Pri sponzorstvu podjetje v zameno običajno prejme oglaševalsko ali drugo storitev, zato se takšno plačilo davčno obravnava drugače.

Koliko lahko olajšave znižajo davčno osnovo?

Pri načrtovanju davčnih olajšav je treba upoštevati skupno omejitev znižanja davčne osnove.

Davčne izgube iz preteklih obdobij in določene davčne olajšave lahko davčno osnovo skupaj znižajo največ za 63 odstotkov. Če ima podjetje na primer 100.000 evrov davčne osnove ter dovolj izgub in olajšav, jo lahko v okviru te omejitve zniža največ za 63.000 evrov.

Pri tem je izhodišče davčna osnova po zakonskih prilagoditvah prihodkov in odhodkov, ki se lahko razlikuje od računovodskega dobička podjetja.

Ali lahko podjetje uveljavlja več olajšav hkrati?

Podjetje lahko v istem davčnem obračunu uveljavlja več različnih olajšav, če za vsako posebej izpolnjuje pogoje.

Omejitve nastanejo predvsem pri uveljavljanju več davčnih ugodnosti za isti strošek, investicijo ali zaposlitev. Za isti znesek vlaganja na primer ni mogoče hkrati uveljavljati investicijske olajšave in olajšave za digitalni in zeleni prehod.

Posebno pozornost zahtevajo tudi vlaganja, financirana z nepovratnimi proračunskimi ali drugimi javnimi sredstvi. Vsak primer je treba presoditi glede na vrsto olajšave, dejansko vsebino projekta in vir financiranja.

Kaj naj podjetje preveri do konca leta 2026?

Pred zadnjimi meseci leta je smiselno skupaj z računovodskim ali davčnim svetovalcem preveriti:

• katere investicije, zaposlitve in razvojne aktivnosti je podjetje že izvedlo,
• ali izpolnjujejo pogoje za uveljavljanje posamezne olajšave,
• ali je dokumentacija popolna in pripravljena sproti,
• katere upravičene investicije podjetje načrtuje do konca leta,
• ali se pri posameznem vlaganju prekrivajo različne olajšave,
• ali je bilo vlaganje delno financirano z nepovratnimi sredstvi,
• koliko olajšav bo glede na pričakovano davčno osnovo mogoče izkoristiti.

Odločitev za investicijo, zaposlitev ali drug poslovni korak mora temeljiti predvsem na dejanskih potrebah podjetja. Davčna olajšava lahko izboljša finančni učinek odločitve, ne bi pa smela biti njen edini razlog.

Dokumentacijo pripravite pravočasno

Podjetje mora upravičenost do olajšav dokazovati z računi, pogodbami, dokazili o plačilih in ustreznimi evidencami.

Pri razvojnih projektih so pomembni tudi opisi ciljev in aktivnosti, evidence dela ter jasna razmejitev stroškov. Pri zaposlitvenih olajšavah mora podjetje dokazati, da zaposlena oseba in sklenjeno delovno razmerje izpolnjujeta zahtevane pogoje.

Dokumentacija naj zato nastaja sproti in ne šele ob pripravi davčnega obračuna. Tako lahko podjetje pravočasno odkrije manjkajoča dokazila in zmanjša tveganje, da posamezne olajšave ne bo moglo uveljaviti.

Za davčne olajšave ni treba čakati na zaključni račun

Davčne olajšave imajo največji učinek, kadar jih podjetje upošteva že pri sprejemanju poslovnih odločitev. September je zato primeren čas za pregled izvedenih vlaganj, načrtov do konca leta in dokumentacije, ki bo potrebna pri davčnem obračunu za leto 2026.

Načrtujete investicijo, zaposlitev ali razvojni projekt? Ekipa FRS vam pomaga preveriti pogoje, oceniti možni učinek davčnih olajšav in poskrbeti za njihovo pravilno uveljavljanje v davčnem obračunu.